Keys to house number 33 in the village of Lipa, belonging to the Smajila Brndini family, 1944

Maritime and History Museum of the Croatian Littoral Rijeka, Rijeka, PPMHP-MZL 1, mid-20th century, 7 x 2 cm (keys), 16 x 0.5 cm (pendant)

In just a few hours on April 30, 1944, 269 residents of the village of Lipa, mostly elderly people, women, and children, were killed by the Nazis and their local allies as part of an operation to “cleanse” the area of Partisans. The dead civilians’ belongings were stolen and their houses burned down. At the end of World War II Lipa was in ruins. The surviving villagers began a long and painstaking restoration.

Ivan Smajila was nine at the time of the killings. His mother had taken him to visit his grandparents in a nearby village, not knowing this would save his life. On returning to Lipa, now in flames, Ivan could find neither his family nor his home. These keys were all he could retrieve from the ashes of their house. They became his lifelong reminder of the loss, one of the few items preserved in Lipa from the period preceding the massacre.

Ključevi kuće br. 33 iz sela Lipa porodice Smajila Brndini

Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka, PPMHP-MZL 1, sredina 20. stoljeća, 7 x 2 cm (ključevi), 16 x 0,5 cm (privjesak)

Mjesto Lipa je 30. aprila 1944. godine, u svega nekoliko sati, izgubilo 269 svojih stanovnika, većinom starce, žene i djecu. Zločin su počinili nacisti i fašisti u sklopu ofanzive Braunschweig – akcije čišćenja terena od partizana. Ubijanje civilnog stanovništva popraćeno je krađom njihove imovine, a potom i paleži većine stambenih i privrednih objekata. Kraj Drugog svjetskog rata Lipa dočekuje na koljenima. Preživjeli Lipljani vraćaju se na zgarište. Započinje duga i mukotrpna obnova mjesta te nastavak života obilježen osjećajem gubitka. Danas Lipa živi i pamti. 

Ivan Smajila je na dan stradanja Lipe bio dječak od 9 godina. Majka ga je odvela kod bake i djeda u susjedno slovensko mjesto, ne sluteći da će mu na taj način spasiti život. Povratkom u spaljenu Lipu Ivan nije pronašao Katu, Antona, Rozaliju, Josipu i Stojana – članove svoje porodice, niti je zatekao kuću čitavu. U pepelu zajedničkog stratišta Lipljana – Kvartirkinoj kući, pronašao je jedino ključeve svog spaljenog doma. Oni postaju Ivanov doživotni podsjetnik na gubitak te jedan od rijetkih predmeta sačuvanih u Lipi iz vremena prije stradanja.

Ključevi kuće br. 33 obitelji Smajila Brndini

Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka, PPMHP-MZL 1, sredina 20. stoljeća, 7 x 2 cm (ključevi), 16 x 0,5 cm (privjesak)

Mjesto Lipa je 30. travnja 1944. godine, u svega nekoliko sati, izgubilo 269 svojih stanovnika, većinom starce, žene i djecu. Zločin su počinili nacisti i fašisti u sklopu ofanzive Braunschweig – akcije čišćenja terena od partizana. Ubijanje civilnog stanovništva popraćeno je krađom njihove imovine, a potom i paleži većine stambenih i gospodarskih objekata. Kraj Drugog svjetskog rata Lipa dočekuje na koljenima. Preživjeli Lipljani vraćaju se na zgarište. Započinje duga i mukotrpna obnova mjesta te nastavak života obilježen osjećajem gubitka. Danas Lipa živi i pamti. 

Ivan Smajila je na dan stradanja Lipe bio dječak od 9 godina. Majka ga je odvela kod bake i djeda u susjedno slovensko mjesto, ne sluteći da će mu na taj način spasiti život. Povratkom u spaljenu Lipu Ivan nije pronašao Katu, Antona, Rozaliju, Josipu i Stojana – članove svoje obitelji, niti je zatekao kuću čitavu. U pepelu zajedničkog stratišta Lipljana – Kvartirkinoj kući, pronašao je jedino ključeve svog spaljenog doma. Oni postaju Ivanov doživotni podsjetnik na gubitak te jedan od rijetkih predmeta sačuvanih u Lipi iz vremena prije stradanja. Predmet je Ivan Smajila iz Lipe darovao muzeju.

Schlüssel für das Haus Nr. 33 der Familie Smajila Brndini in Lipa, 1944

Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka

Im Gebiet um das kleine Dorf Lipa, rund 25 Kilometer nördlich von Rijeka, fanden immer wieder Partisanenaktionen gegen die  deutschen Besatzungstruppen statt. Als „Vergeltung“ wurden am 30. April 1944 269 Bewohner des Dorfes – überwiegend Ältere, Frauen und Kinder – ermordet, deren Eigentum gestohlen und die meisten Häuser niedergebrannt und zerstört. Am Tag dieses Verbrechens war Ivan Smajila neun Jahre alt. Er überlebte, weil ihn seine Mutter zufällig am Tag davor zu den Großeltern im Nachbarort gebracht hatte. Als Ivan zurückkam, fand er weder seine Familie – Kata, Anton, Rozalija, Josipa und Stojan – noch sein Zuhause; einzig diese Hausschlüssel fanden sich im Schutt des niedergebrannten Hauses. Sie sind eine lebenslange Erinnerung an die tragischen Ereignisse und eines von wenigen Objekten, die heute an dieses Verbrechen mahnen.

Klucze do domu numer 33 w wiosce Lipa, należące do rodziny Smajila Brndini, 1944r.

Muzeum Morskie i Historyczne Chorwackiego Rijeki Rijeka, Rijeka, PPMHP-MZL 1, połowa XX wieku,
7 x 2 cm (klucze), 16 x 0,5 cm (wisiorek)

W ciągu zaledwie kilku godzin 30 kwietnia 1944r. 269 mieszkańców wioski Lipa, głównie osoby starsze, kobiety i dzieci, zostało zabitych przez nazistów i ich lokalnych sojuszników w ramach operacji “oczyszczenia” obszaru z partyzantów. Rzeczy zabitych cywilów zostały skradzione, a ich domy spalone. Pod koniec drugiej wojny światowej Lipa była w gruzach. Mieszkańcy, którzy przeżyli, rozpoczęli długą i żmudną odbudowę.
Ivan Smajila miał dziewięć lat w czasie mordów. Jego matka kazała mu odwiedzić dziadków w pobliskiej wiosce, nie wiedząc, że to uratuje mu życie. Po powrocie do Lipy, stojącej teraz w płomieniach, Iwan nie mógł znaleźć ani swojej rodziny, ani domu. Te klucze były wszystkim, co odzyskał z popiołów. Stały się przedmiotem upamiętniającym na całe życie tę stratę, jednym z niewielu zachowanych w Lipie z okresu poprzedzającego masakrę.

Ključevi kuće br. 33 porodice Smajila Brndini

Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka, PPMHP-MZL 1, sredina 20. veka, 7 x 2 cm (ključevi), 16 x 0,5 cm (privesak)

Mesto Lipa je 30. aprila 1944. godine, u svega nekoliko sati, izgubilo 269 svojih stanovnika, većinom starce, žene i decu. Zločin su počinili nacisti i fašisti u sklopu ofanzive Braunschweig – akcije čišćenja terena od partizana. Ubijanje civilnog stanovništva popraćeno je krađom njihove imovine, a potom i paleži većine stambenih i privrednih objekata. Kraj Drugog svetskog rata Lipa dočekuje na kolenima. Preživeli Lipljani vraćaju se na zgarište. Započinje duga i mukotrpna obnova mesta te nastavak života obeležen osećajem gubitka. Danas Lipa živi i pamti. 

Ivan Smajila je na dan stradanja Lipe bio dečak od 9 godina. Majka ga je odvela kod bake i deda u susedno slovensko mesto, ne sluteći da će mu na taj način spasiti život. Povratkom u spaljenu Lipu Ivan nije pronašao Katu, Antona, Rozaliju, Josipu i Stojana – članove svoje porodice, niti je zatekao kuću čitavu. U pepelu zajedničkog stratišta Lipljana – Kvartirkinoj kući, pronašao je jedino ključeve svog spaljenog doma. Oni postaju Ivanov doživotni podsetnik na gubitak te jedan od retkih predmeta sačuvanih u Lipi iz vremena pre stradanja. Predmet je Ivan Smajila iz Lipe darovao muzeju.

Ključi hiše št. 33 družine Smajila Brndini

Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega primorja, Reka, PPMHP-MZL 1 (dar Ivana Smajile iz Lipe)

30. aprila 1944 je v nekaj urah vas Lipa izgubila svojih 269 prebivalcev, večinoma starejših ljudi, žensk in otrok. Zločin so zagrešili nacisti in fašisti kot del ofenzive Braunschweig – operacije namenjene »očiščenju« partizanov s pokrajine. Poboju civilistov sta sledila ropanje in požig večine hiš in kmetij. Ob koncu druge svetovne vojne je bila Lipa tik pred propadom. Preživeli prebivalci niso imeli domov, v katere bi se lahko vrnili. Povojno obdobje je bilo začetek temeljite obnove in pomeni nadaljevanje življenja, ki ga je zaznamovalo uničenje. Danes vas Lipa še obstaja in njeni krajani pomnijo pretekle dogodke. Na dan tragedije v Lipi je bil Ivan Smajila star devet let. Mama ga je odpeljala na obisk k starim staršem v sosednjo slovensko vas. Ni vedela, da mu bo tako rešila življenje. Ko se je vrnil v požgano vas, Ivan ni mogel najti Kate, Antona, Rozalije, Josipa, ali Stojana – svoje družine – niti ni mogel najti svojega doma. Med pepelom hiše Kvartirka je našel le ključe vhodnih vrat. Ti so postali vseživljenjski opomin na izgubo in predstavljajo enega izmed redkih ohranjenih predmetov izpred tragedije.