Two photographs and a wristwatch, 1918-1945

Private collection of the Karišik family, object on loan to the Museum of Eastern Bosnia, Tuzla

The Karišik family from the Romanija region was forced to leave their home in both world wars. In World War II, after their parents were killed in attacks by the fascist Ustasha, the brothers Sveto and Momčilo fled with other surviving villagers as their homes burned. They found refuge in the woods, carrying only a few items to remind them of home. The third brother, Rade, spent the war far from home as a prisoner of war in Germany. He was released in 1945, returning home to find his surviving brothers and learn of his parents’ tragic fate. His brothers gave him several items, which he then carefully preserved as a reminder of his family and home. Among these were a wristwatch and two photographs. One of the photographs is of a wedding scene; the second is a view of a Romanija mountain landscape.

Fotografije i ručni sat porodice Karišik

Privatna zbirka porodice Karišik, Muzej istočne Bosne, Tuzla

Nakon što su bili primorani napustiti svoj dom za vrijeme Prvog svjetskog rata, porodica Karišik sa Romanije jedva preživljava i Drugi svjetski rat, ponovo u izbjeglištvu. Nakon gubitka roditelja, braća Sveto i Momčilo bježe s ostalim preživjelim seljanima, ostavljajući za sobom rodne kuće u plamenu. Utočište pronalaze u šumi, a sa sobom uspijevaju spasiti tek sitnice, nekoliko stvari koje bi ih podsjećale na dom. Njihov treći brat, Rade, početak i kraj rata je dočekao daleko od kuće. Kao ratni zarobljenik u Njemačkoj oslobođen je 1945. godine. Vrativši se, pronalazi preživjelu braću i saznaje za tragičnu sudbinu roditelja. Oni mu daju nekoliko predmeta, koje on potom brižljivo čuva kao uspomenu na porodicu i zavičaj. Među tim predmetima bili su ručni sat i dvije fotografije. Na jednoj od fotografija je scena sa seoske svadbe, a na drugoj je prizor planinskog, romanijskog krajolika.

Fotografije i ručni sat obitelji Karišik

Privatna zbirka obitelji Karišik, Muzej istočne Bosne, Tuzla

Nakon što su bili primorani napustiti svoj dom za vrijeme Prvog svjetskog rata, obitelj Karišik s Romanije jedva preživljava i Drugi svjetski rat, ponovo u izbjeglištvu. Nakon gubitka roditelja, braća Sveto i Momčilo bježe s ostalim preživjelim mještanima, ostavljajući za sobom rodne kuće u plamenu. Utočište pronalaze u šumi, a sa sobom uspijevaju spasiti tek sitnice, nekoliko stvari koje bi ih podsjećale na dom. Njihov treći brat, Rade, početak i kraj rata je dočekao daleko od kuće. Kao ratni zarobljenik u Njemačkoj oslobođen je 1945. godine. Vrativši se, pronalazi preživjelu braću i saznaje za tragičnu sudbinu roditelja. Oni mu daju nekoliko predmeta, koje on potom brižljivo čuva kao uspomenu na obitelj i zavičaj. Među tim predmetima bio je ručni sat, kao i dvije fotografije. Na jednoj od fotografija je scena sa seoske svadbe, a na drugoj je prizor planinskog, romanijskog krajolika.

Zwei Fotografien und eine Armbanduhr, 1918–1945

Privatbesitz der Familie Karišik, Leihgabe an das Museum Ostbosniens, Tuzla

Im Laufe des 20. Jahrhunderts wurde die Bevölkerung Bosnien-Herzegowinas wiederholt Opfer von kriegerischer Gewalt. Die Familie Karišik, serbische Bauern aus Ostbosnien, flüchteten aus Angst vor der österreichisch-ungarischen Armee nach Serbien. Als sie 1918 zurückkehrten, waren Haus und Hof zerstört. Im Zweiten Weltkrieg war die Familie dann den Übergriffen der  faschistischen kroatischen Ustascha ausgesetzt. Dabei verloren  die Eltern der Brüder Sveto, Momčilo und Rade ihr Leben. Sveto und Momčilo überlebten versteckt in den umliegenden Wäldern, Rade als Kriegsgefangener in Deutschland. 1945 wurde er  entlassen und kehrte in seine Heimat zurück, wo er seine Brüder wiedersah. Von ihnen erhielt Rade diese Fotografien und die Uhr, welche er sein Leben lang in Erinnerung an seine Eltern und die tragischen Ereignisse des Krieges aufbewahrte.

Dwie fotografie i zegarek na rękę, 1918-1945r.

Kolekcja prywatna rodziny Karišik, obiekt wypożyczony do Muzeum Wschodniej Bośni, Tuzla

Rodzina Karišików z regionu Romanija została zmuszona do opuszczenia domu podczas obu wojen światowych. W czasie II wojny światowej, po morderstwie rodziców w wyniku ataków faszystowskiej Ustashy, bracia Sveto i Momčilo uciekli wraz z innymi żyjącymi mieszkańcami wsi, gdyż ich domy spłonęły. Znaleźli schronienie w lesie, niosąc tylko kilka przedmiotów przypomnających im o domu. Trzeci brat, Rade, spędził wojnę daleko od domu jako jeniec wojenny w Niemczech. Został zwolniony w 1945 r. i wrócił do domu, aby odnaleźć żyjących braci i dowiedzieć się o tragicznym losie rodziców. Jego bracia podarowali mu kilka przedmiotów, które następnie starannie zachował jako pamiątkę po swojej rodzinie i domu. Wśród nich był zegarek na rękę i dwie fotografie. Jedna z fotografii przedstawia scenę ślubną; druga to widok górskiego krajobrazu Romanija.

Fotografije i ručni sat porodice Karišik

Privatna zbirka porodice Karišik, Muzej istočne Bosne, Tuzla

Nakon što su bili primorani napustiti svoj dom za vreme Prvog svetskog rata, porodica Karišik s Romanije jedva preživljava i Drugi svetski rat, ponovo u izbeglištvu. Nakon gubitka roditelja, braća Sveto i Momčilo beže s ostalim preživelim seljanima, ostavljajući za sobom rodne kuće u plamenu. Utočište pronalaze u šumi, a sa sobom uspevaju spasiti tek sitnice, nekoliko stvari koje bi ih podsećale na dom. Njihov treći brat, Rade, početak i kraj rata je dočekao daleko od kuće. Kao ratni zarobljenik u Nemačkoj oslobođen je 1945. godine. Vrativši se, pronalazi preživelu braću i saznaje za tragičnu sudbinu roditelja. Oni mu daju nekoliko predmeta, koje on potom pažljivo čuva kao uspomenu na porodicu i zavičaj. Među tim predmetima bili su ručni sat i dve fotografije. Na jednoj od fotografija je scena sa seoske svadbe, a na drugoj je prizor planinskog, romanijskog krajolika.

Dve fotografiji in zapestna ura

Zasebna zbirka, last družine Karišik, predmet posojen Muzeju vzhodne Bosne, Tuzla

Družina Karišnik je bila prisiljena zapustiti svoj dom v romunskih gorah že med prvo svetovno vojno. Tudi drugo vojno so preživeli kot begunci. Brata Sveto in Momčilo sta po izgubi staršev skupaj z ostalimi vaščani zapustila vas, ko je bila ta vsa v plamenih. Zatočišče so našli v gozdovih. S seboj nista mogla vzeti mnogo stvari, vzela sta le nekaj predmetov, ki so ju spominjali na dom. Tretji brat, Rade, je vojna leta preživel daleč od doma kot vojni ujetnik v Nemčiji. Izpuščen je bil leta 1945. Ob povratku domov je našel svoja brata in izvedel za tragično usodo svojih staršev. Brata sta mu podarila nekaj predmetov, ki jih je skrbno spravil kot spomin na dom in družino. Med njimi sta zapestna ura in dve fotografiji. Ena izmed njiju je poročna fotografija, druga pa je pokrajinska slika romunskih gor.