Note, 1992

Private collection of Radmila Erceg, object on loan to the Wien Museum

Films, video cassettes, Asja music cassettes, transistor and adapter, battery charger, title to house in Sarajevo, title for Sakar, children’s jewelry, Rada’s diplomas: items on a list in Serbo-Croatian. All were subsequently ticked off by Radmila Erceg, then under her married name of Hadžinurbegović, in Zvornik in 1992. When the war reached Zvornik in north-eastern Bosnia in 1992, Radmila Hadžinurbegović’s family had to abandon their home. She risked her life to return to Zvornik to collect a few things from the abandoned house and to visit relatives. Her husband Sead had drawn up this list to remind her. It included both practical items and precious mementos. “They reminded you of the life you used to have,” says Radmila Erceg. In April 1993 she and her family finally reached Vienna as refugees. This note has now also become a carefully preserved memento.

Popis, 1992

Privatna zbirka Radmile Erceg, predmet posuđen Muzeju grada Beča (Wien Museum)

“Filmovi, video-kasete, muzičke kasete – Asja, tranzistor i adapter, punjač za baterije, vlasnički list za kuću u Sarajevu, potvrda vlasništva za Sakar, dječiji nakit, Radine diplome” stoji na ovoj listi napisanoj na srpsko-hrvatskom jeziku. Sve navedene stavke su naknadno označene znakom za “odrađeno”. Lista pripada Radmili Erceg, tada udatoj Hadžinurbegović, u Zvorniku (1992.). Kada je 1992. godine počeo rat u sjeveroistočnoj Bosni i u Zvorniku, porodica Radmile Hadžinurbegović morala je napustiti svoju kuću. Radmila se ubrzo nakratko, i to pod prijetnjom životne opasnosti, vratila u Zvornik da bi iz napuštene kuće uzela nekolicinu stvari, te da bi vidjela rodbinu. Njen muž Sead napisao joj je ovu listu kao podsjetnik; nisu smjele biti zaboravljene praktične stvari kao tranzistor, ali ni vrijedni predmeti sjećanja. “Oni ti pokazuju, da si ranije živio”, kaže Radmila Erceg. U aprilu 1993. godine Radmila i njena porodica stigli su na kraj svog izbjegličkog puta: u Beč. Tokom vremena je i ovaj popis  – podsjetnik postao pažljivo čuvano, vrijedno sjećanje.

Popis, 1992

Privatna zbirka Radmile Erceg, predmet na posudbi Muzeju grada Beča (Wien Museum)

 „Filmovi, video-kasete, muzičke kasete – Asja, tranzistor i adapter, punjač za baterije, vlasnički list za kuću u Sarajevu, potvrda vlasništva za Sakar, dječiji nakit, Radine diplome“ stoji na ovoj listi napisanoj na srpsko-hrvatskom jeziku. Sve navedene stavke su naknadno označene znakom za „urađeno“. Lista pripada Radmili Erceg, tada udatoj Hadžinurbegović, u Zvorniku godine 1992. Kada je 1992. godine počeo rat u sjeveroistočnoj Bosni i u Zvorniku, obitelj Radmile Hadžinurbegović morala je napustiti svoju kuću. Radmila se ubrzo nakratko, i to pod prijetnjom životne opasnosti, vratila u Zvornik da bi iz napuštene kuće uzela nekolicinu stvari, te da bi vidjela rodbinu. Njen suprug Sead napisao joj je ovaj popis kao podsjetnik; nisu smjele biti zaboravljene praktične stvari kao tranzistor, ali ni vrijedni predmeti sjećanja. „Oni ti pokazuju, da si ranije živio“, kaže Radmila Erceg. U travnju 1993. godine Radmila i njena obitelj stigli su na kraj svog izbjegličkog puta: u Beč. Tijekom vremena i ova je lista-popis postala pažljivo čuvano, vrijedno sjećanje.

Notizzettel, 1992

Privatbesitz Radmila Erceg, Leihgabe an das Wien Museum

Filme, Videokassetten, Musikkassetten Asja, Transistor und Adapter, Batterieladegerät, Eigentumsbestätigung des Hauses in Sarajevo, Eigentumsbestätigung für Sakar, Kinderschmuck, Radas Diplome – steht auf dieser Liste in serbokroatischer Sprache. Alle der angeführten Punkte wurden nachträglich abgehakt von Radmila Erceg, damals verheiratete Hadžinurbegović, im Zvornik des Jahres 1992. Als der Krieg 1992 auch Zvornik im  Nordosten Bosniens  erreichte, musste die Familie Hadžinurbegović ihr Zuhause fluchtartig verlassen. Um noch ein paar Dinge aus ihrem verlassenen Haus mitzunehmen und nach Verwandten zu sehen, kehrte Radmila kurz darauf unter lebensgefährlichen Umständen nach Zvornik zurück. Zur Erinnerung hatte ihr Mann Sead diese Liste aufgesetzt. Nicht vergessen werden sollten praktische Dinge wie etwa das Transistorradio, aber auch kostbare Erinnerungsstücke. „Sie zeigen dir, dass du früher gelebt hast“, so Radmila Erceg. Im April 1993 erreichten sie und ihre Familie schließlich ihre letzte Fluchtstation Wien. Mittlerweile ist auch dieser Notizzettel zu einem sorgsam aufbewahrten Erinnerungsstück geworden.

Notatka, 1992r.

Kolekcja prywatna Radmila Erceg, obiekt wypożyczony do Muzeum Wiedeńskiego

Filmy, kasety wideo, kasety muzyczne Asja, tranzystor i przejściówka, ładowarka baterii, akt własności domu w Sarajewie, tytuł Sakara, biżuteria dziecięca, dyplom ukończenia szkoły: przedmioty znajdujące się na liście w języku serbsko-chorwackim. Wszystkie zostały odznaczone przez Radmile Erceg, z domu Hadžinurbegović, w Zvorniku w 1992 roku. Kiedy wojna dotarła do Zvornika w północno-wschodniej Bośni w 1992 roku, rodzina Radmily Hadžinurbegović musiała opuścić swój dom. Zaryzykowała życie, aby wrócić do Zvornika, żeby zabrać kilka rzeczy z opuszczonego domu i odwiedzić krewnych. Jej mąż Sead sporządził listę ku pamięci. Zawierała ona zarówno praktyczne przedmioty, jak i cenne pamiątki. “Przypominają ci o życiu, które kiedyś wiodłaś” – mówi Radmila Erceg. W kwietniu 1993 r. wraz z rodziną dotarli do Wiednia jako uchodźcy. Ta notatka stała się starnnie strzeżoną pamiątką.

Popis, 1992

Privatna zbirka Radmile Erceg, predmet posuđen Muzeju grada Beča (Wien Museum)

 „Filmovi, video-kasete, muzičke kasete – Asja, tranzistor i adapter, punjač za baterije, vlasnički list za kuću u Sarajevu, potvrda vlasništva za Sakar, dječiji nakit, Radine diplome“ stoji na ovoj listi napisanoj na srpsko-hrvatskom jeziku. Sve navedene stavke su naknadno označene znakom za „odrađeno“. Lista pripada Radmili Erceg, tada udatoj Hadžinurbegović, u Zvorniku godine 1992. Kada je 1992. godine počeo rat u severoistočnoj Bosni i u Zvorniku, porodica Radmile Hadžinurbegović morala je napustiti svoju kuću. Radmila se ubrzo nakratko, i to pod pretnjom životne opasnosti, vratila u Zvornik da bi iz napuštene kuće uzela nekolicinu stvari, te da bi videla rodbinu. Njen muž Sead napisao joj je ovu listu kao podsetnik; nisu smele biti zaboravljene praktične stvari kao tranzistor, ali ni vredni objekti sećanja. „Oni ti pokazuju, da si ranije živeo“, kaže Radmila Erceg. U aprilu 1993. godine Radmila i njena porodica stigli su na kraj svog izbegličkog puta: u Beč. Tokom vremena je i ovaj popis-podsetnik postao pažljivo čuvano, vredno sećanje.

Listek, 1992

Zasebna zbirka, last Radmile Erceg, predmet posojen Dunajskemu muzeju

»Filmi, video kasete, Asjine kasete, tranzistor in adapter, polnilec za baterijo, lastniški list hiše v Sarajevu, lastniški list za Sakar, otroški nakit, Radina diploma« so točke na seznamu zapisane v srbohrvaščini. Vse točke je Radmila Erceg odkljukala pod svojim takratnim priimkom Hadžinurbegović, ki ga je sprejela ob poroki. Ko je vojna dosegla Zvornik na severovzhodu Bosne leta 1992, je morala njena družina zapustiti svoj dom. Tvegala je svoje življenje, ko se je vrnila v Zvornik po nekaj stvari, in da bi obiskala sorodnike. Njen mož Sead ji je sestavil seznam, da ne bi česa pozabila. Na seznamu so bile praktične stvari kot tranzistor in nekaj dragocenosti. »Spominjale so nas na življenje, ki smo ga včasih imeli,« je povedala Radmila Erceg. Aprila 1993 je z družino prišla na Dunaj kot begunka. Ta seznam je postal skrbno ohranjen spominek.