Galician war refugees in front of the Carmelite Church in Vienna’s 2nd District, 1914

Wien Museum, Inv. No. 41.244/1

Refugees started arriving in Vienna from the Eastern Front soon after the start of World War I. Around sixty per cent of them were Jews from Galicia and Bukovina. They were met with hostility and anti-Semitism. The persistence of these prejudices can be seen even in the photo caption. Originally, the back of the photo was labeled neutrally by the police: “Galician refugees on Carmelite Square in the 2nd district, October 1914”. In the inventory of the Historical Museum of the City of Vienna, however, this caption became “Street trading by Galician Jews in front of the Carmelite Church”. By describing them as “street trading”, the unknown curator was using a common anti-Jewish cliché, implying that the Jews were profiteering at the expense of the destitute Viennese population.

Ratne izbjeglice iz Galicije ispred Karmelićanske crkve u Drugom okrugu grada Beča, 1914. godine

Muzej grada Beča (Wien Museum), inv. br. 41.244/1

Već neposredno nakon početka Prvog svjetskog rata veliki broj izbjeglica iz ratnih zona na istoku Europe stigao je u Beč. Oko 60% izbjeglica bili su Jevreji iz Galicije i Bukovine. Ove izbjeglice bile su, pored odbijanja, dodatno izložene i antisemitskim napadima. Tvrdoglavo prenošenje predrasuda prema njima ogleda se i u opisu ove fotografije: prvobitno je policija na poleđini slike napisala neutralnu formulaciju “Galicijske izbjeglice na Karmelićanskom trgu u / II Bezirk, Oktobar 1914”. No u inventaru Historijskog muzeja grada Beča ovaj opis izmijenjen je u “Ulična berza pobjeglih galicijskih Jevreja ispred Karmelićanske crkve”. Nepoznati kustos interpretirao je sliku u antisemitskom duhu, na način da je s riječju “Straßenbörse” (“ulična berza”) upotrijebio aktuelni antijevrejski kliše – naime, navodno bogaćenje Jevreja u poslovima u kojima su cijene povisivali do besvijesti, a sve nauštrb bečkog stanovništva koje je oskudijevalo.

Ratne izbjeglice iz Galicije ispred Karmelićanske crkve u Drugom okrugu grada Beča, 1914. godine

Muzej grada Beča (Wien Museum), inv. br. 41.244/1

Već neposredno nakon početka Prvog svjetskog rata mnoštvo izbjeglica – od kojih je oko 60 posto bilo Židova – izbjeglica iz Galicije i Bukovine, stiglo je u Beč iz ratnih područja na istoku Europe. Ove izbjeglice bile su, pored odbijanja, dodatno izložene i antisemitskim napadima. Tvrdoglavo inzistiranje na predrasudama prema njima ogleda se i u opisu ove fotografije: prvobitno je policija na poleđini slike napisala neutralnu formulaciju „Galicijske izbjeglice na Karmelićanskom trgu u / II Bezirk, Listopad 1914“. No, u inventaru Povijesnog muzeja grada Beča ovaj opis izmijenjen je u „Ulična burza pobjeglih galicijskih Židova ispred Karmelićanske crkve“. Nepoznati kustos interpretirao je sliku u antisemitskom duhu, na način da je s riječju „Straßenbörse“ („ulična burza“) upotrijebio aktualni antižidovski kliše – naime, navodno bogaćenje Židova u poslovima u kojima su cijene povisivali do besvijesti, a sve nauštrb bečkog stanovništva koje je oskudijevalo.

Galizische Kriegsflüchtlinge vor der Karmeliterkirche im zweiten Wiener Bezirk, 1914

Wien Museum, Inv. Nr. 41.244/1

Bereits unmittelbar nach Beginn des Ersten Weltkrieges befanden sich zahlreiche Flüchtlinge aus den östlichen Kriegsschauplätzen in Wien. Rund sechzig Prozent waren Juden und Jüdinnen aus Galizien und der Bukowina. Ihnen schlugen eine besonders aggressive Ablehnung und antisemitische Ressentiments entgegen. Die hartnäckige Tradierung dieser Vorurteile zeigt sich auch in der Bildbeschreibung zu dieser Fotografie. Ursprünglich war sie von der Polizei auf der Rückseite mit der neutralen Bezeichnung „Galizische Flüchtlinge am Karmeliterplatz im / II. Bezirk, Oktober 1914“ versehen worden. Im Inventar des Historischen Museums der Stadt Wien verwandelte sich diese Formulierung in „Straßenbörse geflüchteter galizischer Juden vor der Karmeliterkirche“. Der unbekannte Kurator interpretierte das Bild auf antisemitische Art und Weise, indem er mit dem Wort „Straßenbörse“ ein gängiges Klischee aufgriff, nämlich: Juden würden sich mit ihren Geschäften bereichern und die Preise zum Nachteil der notleidenden Wiener Bevölkerung in die Höhe treiben.

Galicyjscy uchodźcy wojenni przed kościołem karmelitów w 2. dzielnicy Wiednia, 1914 r.

Muzeum Wiedeńskie, Nr inw. 41.244/1

Uchodźcy zaczęli przybywać do Wiednia z frontu wschodniego wkrótce po wybuchu I wojny światowej. Około sześćdziesiąt procent z nich stanowili Żydzi z Galicji i Bukowiny. Spotkali się z wrogością i antysemityzmem. Uporczywość tych uprzedzeń widać nawet w podpisie na zdjęciu. Oryginalnie, tylna strona została oznaczona przez policję neutralnie: “Galicyjscy uchodźcy na placu Karmelitów w 2. dzielnicy, październik 1914r.”. Podczas inwentaryzacji Muzeum Historycznego Wiednia podpis ten stał się “Ulicznym handlem galicyjskich Żydów przed kościołem karmelitańskim”. Opisując je jako “handel uliczny”, nieznany kurator posługiwał się powszechnym antyżydowskim stereotypem, sugerując, że Żydzi spekulowali kosztem nędzy wiedeńskiej ludności.

Ratne izbeglice iz Galicije ispred Karmelićanske crkve u Drugom okrugu grada Beča, 1914. godine

Muzej grada Beča (Wien Museum), inv. br. 41.244/1

Već neposredno nakon početka Prvog svetskog rata veliki broj izbeglica iz ratnih zona na istoku Evrope stigao je u Beč. Oko 60% izbeglica bili su Jevreji iz Galicije i Bukovine. Ove izbeglice bile su, pored odbijanja, dodatno izložene i antisemitskim napadima. Tvrdoglavo prenošenje predrasuda prema njima ogleda se i u opisu ove fotografije: prvobitno je policija na poleđini slike napisala neutralnu formulaciju „Galicijske izbeglice na Karmelićanskom trgu u / II Bezirk, Oktobar 1914“. No u inventaru Istorijskog muzeja grada Beča ovaj opis izmenjen je u „Ulična berza pobeglih galicijskih Jevreja ispred Karmelićanske crkve“. Nepoznati kustos interpretirao je sliku u antisemitskom duhu, na način da je s rečju „Straßenbörse“ („ulična berza“) upotrebio aktuelni antijevrejski kliše – naime, navodno bogaćenje Jevreja u poslovima u kojima su cene povisivali do besvesti, a sve nauštrb bečkog stanovništva koje je oskudevalo.

Begunci iz Galicije pred karmeličansko cerkvijo v dunajskem drugem okrožju, 1914

Dunajski muzej, inv. št. 41.244/1

Kmalu po začetku prve svetovne vojne je na Dunaj prišlo mnogo beguncev iz območja vzhodne fronte. Okrog 60 odstotkov beguncev je bilo Židov iz Galicije in Bukovine. Prišleki so bili sprejeti s sovraštvom in nestrpnostjo. Predsodke proti njim je moč opaziti tudi pri naslovu fotografije. Izvorno je na zadnji strani fotografije pisalo: »Begunci iz Galicije na karmeličanskem trgu v dunajskem drugem okrožju, oktober 1914.« V muzejskem arhivu Dunajskega muzeja, se naslov spremeni v »Ulično trgovanje galicijskih Židov pred karmeličansko cerkvijo«. Neznani kurator je fotografiji dodal protižidovsko interpretacijo, ker jo je opisal kot »ulično trgovanje«, kar je bil pogost protižidovski kliše z implikacijo, da so Židje obogateli s trgovanjem ter tako dvignili cene dobrin na račun obubožanih Dunajčanov.