Poetry album/friendship book belonging to a refugee in World War II, 1940–1945

The National Museum of Contemporary History/Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, Accession Number AK 18058, 13 x 19 x 1.3 cm

Zdenka Štefančič (*1930) spent the first ten years of her life with her two sisters and her parents in Maribor. In 1941 they were forced to flee the city when the Nazis occupied it because of Zdenka’s father’s public opposition to fascism and Nazism. The father and his youngest daughter fled first; Zdenka, her mother, and her other sister followed shortly after with all their family wealth. However, to cross into the Italian occupation zone they had to get off the train, leaving their luggage behind. To Zdenka’s astonishment, it was untouched when they picked it up from a stranger’s address. All that was dear to her was in her suitcase, including a small green book – a poetry album she had received from her mother in 1940. During and after World War II those dearest to her drew, wrote and outlined their thoughts for her in that book.

Spomenar izbjeglice iz Drugog svjetskog rata

Muzej savremene historije Slovenije, AK 18059, 13 x 19 x 1,3 cm

Zdenka Štefančič (1930.) provela je prvih deset godina svoga života s roditeljima i dvjema sestrama u Mariboru. Godine 1941. bili su prisiljeni pobjeći iz grada od nacista, koji su okupirali taj teritorij. Cijela porodica bila je prinuđena na bijeg zbog činjenice da je otac javno izražavao protivljenje fašizmu i nacizmu. Najprije su pobjegli otac i najmlađa kćerka; Zdenka, njena majka, i Zdenkina starija sestra pridružile su im se nedugo zatim u bijegu, noseći sa sobom porodične dragocjenosti. Zdenka je i sama morala spakirati svoj kofer, koji je potom, a da bi si olakšale ilegalni prelazak u italijansku okupacionu zonu, morala ostaviti nepoznatim putnicima u vozu koji je išao prema Ljubljani. Njena majka i sestra su morale napraviti istu stvar. Na njeno iznenađenje, nakon što su, po dolasku, kofere pokupile na strančevoj adresi, sve je još uvijek bilo unutra. Sve što joj je srcu bilo drago, bilo je u tom koferu, a među tim stvarima bila je i jedna zelena knjižica – spomenar koji joj je njena majka poklonila 1940. godine. Tokom i nakon Drugog svjetskog rata, u toj su knjižici, njoj najdraži, crtali, pisali i bilježili svoje misli za nju.

Spomenar izbjeglice iz Drugog svjetskog rata

Muzej suvremene povijesti Slovenije, AK 18059, 13 x 19 x 1,3 cm

Zdenka Štefančič (1930.) provela je prvih deset godina svoga života s roditeljima i dvjema sestrama u Mariboru. Godine 1941. bili su prisiljeni pobjeći iz grada od nacista, koji su okupirali taj teritorij. Cijela obitelj bila je prinuđena na bijeg zbog činjenice da je otac javno iskazivao protivljenje fašizmu i nacizmu. Najprije su pobjegli otac i najmlađa kćerka; Zdenka, njena majka, i Zdenkina starija sestra pridružile su im se nedugo potom u bijegu, noseći sa sobom obiteljske dragocjenosti. Zdenka je i sama morala spakirati svoj kofer, koji je potom, a da bi si olakšale  ilegalni prelazak  u talijansku okupacijsku zonu, morala ostaviti nepoznatim putnicima u vlaku koji je išao prema Ljubljani. Njena majka i sestra su morale napraviti istu stvar. Na njeno iznenađenje, nakon što su, po dolasku, kofere pokupile na strančevoj adresi, sve je još uvijek bilo unutra. Sve što joj je srcu bilo drago, bilo je u tom koferu, a među tim stvarima bila je i jedna zelena knjižica – spomenar koji joj je njena majka poklonila 1940. godine. Tijekom i nakon Drugog svjetskog rata, u toj su knjižici, njoj najdraži, crtali, pisali i bilježili svoje misli za nju.

Poesiealbum/Freundschaftsbuch eines Flüchtlings im Zweiten Weltkrieg, 1940–1945

Museum für zeitgenössische Geschichte Sloweniens, Ljubljana

Zdenka Štefančič (*1930) lebte mit ihren Eltern und ihren beiden Schwestern in Maribor. Sie war elf Jahre alt, als sie 1941 nach der Besetzung durch die deutschen Truppen mit ihrer Familie aus der Stadt fliehen musste. Ihr Vater hatte sich öffentlich gegen Faschismus und Nationalsozialismus ausgesprochen. Der Vater flüchtete mit der jüngsten Tochter zuerst, kurz darauf folgten Zdenka, ihre Mutter und ihre zweite Schwester mit den Habseligkeiten der Familie nach. Mit dem Zug versuchten sie Ljubljana zu erreichen, das in der italienischen Besatzungszone lag. Da sie die Grenze nicht offiziell überschreiten konnten, verließen sie den Zug vor dem Grenzübergang, überließen das Gepäck Mitreisenden und schlugen sich zu Fuß bis Ljubljana durch. Zu ihrer Überraschung konnten sie ihr Gepäck unversehrt an der Adresse eines ihnen völlig Fremden abholen, nichts fehlte – auch nicht Zdenkas Poesiealbum, das sie 1940 von ihrer Mutter bekommen hatte und in dem all ihre Lieben ihre Gedanken für sie niederschrieben und aufzeichneten.

Album poezji/książka przyjaźni należąca do uchodźcy w czasie II wojny światowej, 1940-1945r.

Muzeum Narodowe Historii Współczesnej, Lublana, Numer dostępu AK 18058, 13 x 19 x 1.3 cm

Zdenka Štefančič (ur. 1930r.) spędziła pierwsze dziesięć lat swojego życia z dwiema siostrami i rodzicami w Mariborze. W 1941r. zostali zmuszeni do ucieczki z zajętego przez nazistów miasta, z powodu publicznego sprzeciwu ojca Zdenki wobec faszyzmu i nazizmu. Ojciec i jego najmłodsza córka uciekli pierwsi; Zdenka, jej matka i jej druga siostra wkrótce po nim poszły z całym majątkiem rodzinnym. Jednakże, aby wejść do włoskiej strefy okupacyjnej, musiały wysiąść z pociągu, pozostawiając bagaż za sobą. Ku zdumieniu Zdenki, był nietknięty, gdy odebrali go z adresu nieznajomego. Wszystko, co było jej bliskie, znajdowało się w tej walizce, w tym mała zielona książeczka – tomik poezji, który otrzymała od matki w 1940 r. W czasie i po drugiej wojnie światowej ci, którzy byli jej najbliżsi, narysowali, napisali i nakreślili swoje myśli w tej książce.

Spomenar izbeglice iz Drugog svetskog rata

Muzej savremene istorije Slovenije, AK 18059, 13 x 19 x 1,3 cm

Zdenka Štefančič (1930.) provela je prvih deset godina svog života s roditeljima i dvema sestrama u Mariboru. Godine 1941. bili su prisiljeni pobeći iz grada od nacista, koji su okupirali taj teritorij. Cela porodica bila je prinuđena na beg zbog činjenice da se otac javno protivio fašizmu i nacizmu. Najpre su pobegli otac i najmlađa kćerka; Zdenka, njena majka i Zdenkina starija sestra pridružile su im se nedugo zatim u begu, noseći sa sobom porodične dragocenosti. Zdenka je i sama morala spakovati svoj kofer, koji je zatim, a da bi sebi olakšala ilegalni prelazak u italijansku okupacionu zonu, morala ostaviti nepoznatim putnicima u vozu koji je išao prema Ljubljani. Njena majka i sestra su morale napraviti istu stvar. Na njeno iznenađenje, nakon što su, po dolasku, kofere pokupile na strančevoj adresi, sve je još uvek bilo unutra. Sve što joj je srcu bilo drago, bilo je u tom koferu, a među tim stvarima bila je i jedna zelena knjižica – spomenar koji joj je njena majka poklonila 1940. godine. Tokom i nakon Drugog svetskog rata, u toj su knjižici, njoj najdraži, crtali, pisali i bilježili svoje misli za nju.

Spominska knjiga begunke med drugo svetovno vojno

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana

10-letna Zdenka Štefančič (1930) je z dvema sestrama in starši živela v Mariboru, od koder so morali leta 1941 bežati pred nacisti, ki so okupirali to območje. Cela družina je bila primorana bežati zaradi očetove javne opredelitve proti fašizmu in nacizmu. Najprej je pobegnil oče z najmlajšo hčerko, nekoliko kasneje pa so sledile še mati in Zdenka s sestro, ki so poskušale zapakirati čim več družinskega premoženja za s sabo. Tudi Zdenka je morala pripraviti svoj kovček, ki ga je na poti v Ljubljano pustila na vlaku – tako kot njena mati in sestra – ostalim potnikom, ki so jim želeli olajšati ilegalno pešačenje v italijansko okupacijsko cono. Na njeno začudenje jo je pri tujcih v Ljubljani v kovčku pričakalo vse, kar je dala vanj – vse kar ji je bilo drago. Med drugim je vanj spravila majhno zeleno knjižico, spominsko knjigo, ki jo je dobila od mame leta 1940. Njej drage osebe so v to knjigo med in po drugi svetovni vojni zapisale in orisale misli v spomin.